Znani so zmagovalci razpisa Mladi upi

Glasovanje je zaključeno

Finalist Mladi upi 2019: sabljač Peter Krajnc

Peter Krajnc od svojega devetega leta kraljuje na slovenski sabljaški sceni. Rad sablja in brez zadržkov prizna, da rad tudi zmaguje. Pri svojih 16 letih ima že dobro določene cilje, kaj želi doseči v življenju, in njegov končni cilj so olimpijske igre. S svojim talentom je prepričal italijanskega trenerja, da je prišel v Slovenijo, kjer se je zaposlil v njegovem klubu zgolj zato, da bi Petru pomagal razviti ves njegov potencial. 

Peter Krajnc

Peter Krajnc

  • Leto rojstva:
    2003
  • Disciplina delovanja:
    sabljanje
  • Dosedanji dosežki:
    2. mesto v sabljanju na Evropskem kadetskem pokalu (2019); 5. mesto v sabljanju za kadete na Evropskem kadetskem pokalu v Koninu na Poljskem (2019); 1. mesto v sabljanju za kadete in 2. mesto v sabljanju na Mednarodnem turnirju v Kamniku (2019); 1. mesto v sabljanju za člane na državnem prvenstvu v Ljubljani (2019); 1. mesto v sabljanju za kadete in 1. mesto v sabljanju za mladince na državnem prvenstvu v Velenju (2019); 5. mesto v sabljanju za kadete na Evropskem kadetskem pokalu v Istanbulu v Turčiji (2018); 6. mesto v sabljanju za kadete na Evropskem kadetskem pokalu v Londonu (2018); 17. mesto v sabljanju za kadete na Evropskem kadetskem pokalu v Koninu na Poljskem (2018); 14. mesto v sabljanju za kadete na Evropskem kadetskem pokalu v Sofiji v Bolgariji (2018); 13. mesto v sabljanju za kadete na Evropskem kadetskem pokalu v Meylanu v Franciji (2019); 3. mesto v sabljanju za člane na Balkanskem prvenstvu v Beogradu v Srbiji (2018); 1. mesto v sabljanju za čane na državnem prvenstvu v Velenju (2018) in 1. mesto v sabljanju za mladince na mednarodnem tekmovanju v Beljaku v Avstriji (2018)
  • Vzorniki:
    Aldo Montano, Miran Stanovnik in vsi veliki sabljači
  • Cilji in želje:
    uvrstiti se med prvih osem na letošnjem evropskem in svetovnem prvenstvu, končni cilj pa so olimpijske igre

Peter Krajnc, sabljač

Nalagam..

Peter Kranjc iz Kamnika je sledil svojima starejšima sestrama, ki sta trenirali sabljanje, in tudi sam pri sedmih letih pristal v sabljaški dvorani. "Moja prva ljubezen tako ni bila sošolka s kitkami, ampak sablja," v šali pove 16-letnik. "Čeprav se komu zdi, da zaradi treningov, priprav in tekmovanj izgubljam svoje otroštvo in mladost, je resnica ravno obratna. Odlično mi je v sabljaški karavani. V šolo grem kdaj kar s kolegi, tam, kjer tisti hip treniram. Moja gimnazija mi pouka v Moskvi, na Dunaju in v Italiji sicer ne prizna, saj gre samo za kakšen dan prisotnosti v drugi šoli, ampak izkušnje so odlične," pove mladi sabljač.

Da gre za res izvrstnega sabljača, ki na slovenskih sabljaških pistah kraljuje od svojega prvega nastopa na državnem prvenstvu leta 2012, pravi Aleksander Mravljak, predsednik Sabljaške zveze Slovenije. "Nobeno leto ni minilo, da ne bi vsaj v eni kategoriji stal na zmagovalnem odru državnega prvenstva. Ni vedno odšel z zlatom, saj je zaradi svoje mladosti pogosto tekmoval v starejših kategorijah, ker njegove enostavno ni bilo," pravi Mravljak in dodaja, da je Peter pri svojih 15 letih naredil že vse, kar je v Sloveniji mogoče. Suveren pa je tudi na mednarodnih tekmovanjih. Po osvojenem 5. mestu na Poljskem se je v sezoni 2019/2020 v skupni razvrstitvi na evropski kadetski lestvici povzpel na 3. mesto med 450 tekmovalci z vsega sveta. "To je rezultat, ki ga postavlja daleč pred njegove sotekmovalce in tudi predhodnike, verjetno vse tja do leta 1912, ko je Rudolf Cvetko kot prvi Slovenec v sestavi tedaj še avstro-ogrske reprezentance osvojil medaljo na olimpijskih igrah v Stockholmu," še izpostavi predsednik Sabljaške zveze. 

Peter Krajnc
Peter Krajnc, sabljač (Foto: Mateja Jordovič Potočnik)

Njegov trener Roberto de Nicola ga je začel opazovati, ko se je Peter še kot 9-letnik začel udeleževati tekmovanj v Italiji. Zanimanje mu je zbudil, ker se je, kot pravi, prvič zgodilo, da je sabljač iz Slovenije prikazal dobro sabljanje in posegel po najvišjih mestih. Na povabilo mame je začel individualno delati s Petrom, pozneje pa se je celo zaposlil v Petrovem klubu. "Čeprav bi imel kot sabljaški trener in sodnik bistveno boljše pogoje za delo tako v Italiji kot tudi drugje po svetu, sem se zgolj zaradi Petrovih izrednih potencialov v sabljanju odločil za pot v neznano in začel orati ledino v sabljaško nerazviti Sloveniji. Ni mi žal. Prvi v novejši zgodovini slovenskega sabljanja se slovensko ime pojavlja v samem vrhu evropskega in tudi svetovnega sabljanja. Izredno sem ponosen, da gre za mojega učenca," pravi de Nicola. 

Njegovi cilji v sabljanju so za letošnje leto jasno zastavljeni. Čakata ga Evropsko prvenstvo v Poreču in Svetovno prvenstvo v Salt Lake Cityju, kjer si je zadal cilj, da se na obeh tekmovanjih uvrsti med prvih osem najboljših sabljačev. Njegove predispozicije mu sicer omogočajo še višjo uvrstitev, a sam se s stopničkami ne želi obremenjevati. 

Kot pravi, bo sabljanje nadaljeval, če ga ne bo ustavila kakšna poškodba. Njegov končni cilj so namreč olimpijske igre – morda v Parizu 2024 ali v Los Angelesu 2028. Peter je tega sposoben, je prepričan njegov trener. A Peter je pri teh svojih ciljih realen: "V Sloveniji verjetno ne bom imel dovolj dobre ekipe, zato se bom moral kvalificirati kot posameznik. To je v sabljanju izredno težko. Ampak olimpijske igre ostajajo moj cilj. Če ne bom tam kot tekmovalec, bom pa kot trener tekmovalca. Svoje življenje namreč v celoti vidim v sabljanju," pravi Peter. Temu športu se namreč želi posvečati do konca in ko bo prenehal tekmovalno kariero, bi rad v sabljanju ostal kot trener ali celo športni psiholog. "Zelo rad bi nekoč spremljal mlade športnike na njihovi poti. Zaradi nerazvitega sabljanja v Sloveniji sem na svoji športni poti pogosto sam. Po drugi strani pa srečujem ljudi, ki mi neizmerno pomagajo. In to bi rad nekoč vračal. Tako kot to počne Miran Stanovnik, eden mojih vzornikov," pravi uspešni mladi športnik. 

Na poti do njegovega cilja stojijo finance. Slovenska sabljška zveza ima že dve leti blokirane vse bančne račune in Petru ter njegovemu klubu ne morejo finančno pomagati. "Ni prav, da tak nesporen talent odhaja na tekme sam, pogosto brez trenerja in ekipe, ki bi ga bodrila," pravi Mravljak. A nadebudni športnik se ne vda in vedno najde pot – pogosto se na tekmovanja odpravi s konkurenčnimi ekipami. Celotno finančno breme pa je izključno na ramenih njegove družine. 

Na njegovem seznamu vzornikov se pojavljajo vsi veliki sabljači, saj pravi, da se lahko od vsakega uči. A od vseh mu je največji zgled 40-letni Aldo Montano, ki je med drugim osvojil olimpijsko zlato in svetovno prvenstvo. Kljub svojim letom še vedno aktivno sablja na najvišjem nivoju in je predstavnik športnikov v mednarodni sabljaški zvezi. "Njegov podpis na mojem sabljaškem jopiču pa mi govori tisto najpomembnejše: Nikoli ne odnehaj!" pravi Peter. 

Peter poudarja, da zaradi sabljanja ni prikrajšan za nič, v čemer uživajo njegovi vrstniki. Kot pravi, sam le na drugačen način živi življenje popolnoma normalnega 16-letnika. Rad ima motorje. "Ko je pozimi v Sloveniji mraz, se lahko na primer na jugu Italije tudi kam zapeljem. Če le najdem koga, ki ima motor, nadoknadim dneve, ko v Sloveniji za vožnje zmanjka časa," pravi. Poleg sabljanja in motorjev pa se ukvarja tudi z glasbo, obvlada namreč tudi klavir. Nastope s klavirjem pogosto zamudi ravno zaradi sabljanja. "Zato pa po tekmi v hotelski avli ali na pripravah z veseljem zaigram. Zaradi premalo vaje nikoli ne bom vrhunski pianist, črno bele tipke pa mi bodo vseeno vse življenje pomagale umiriti moje misli," pravi mladi športnik. 

Peter se zna za svoja leta izjemno dobro izražati tudi z besedami, to pa lahko pripišemo njegovi ljubezni do knjig. Zelo rad namreč tudi bere in ob številnih aktivnostih vedno najde čas tudi za dobro knjigo. "Za take primerke je življenje športnika idealno. Na letalih in letališčih, avtobusih, zvečer v hotelski sobi – povsod se da brati," pravi 16-letnik. Ravno zaradi številnih potovanj, kjer je pogosto le s tekmovalci in trenerji iz drugih držav, se je zelo zgodaj naučil angleščine, ki jo zelo dobro obvlada. Naučil se je tudi malo ruščine, italijanščine, bolgarščine in srbščine. Ena od njegovih želja je, da bi znal govoriti čim več jezikov.