Znani so zmagovalci razpisa Mladi upi

Glasovanje je zaključeno

Domen je na prvi pogled povsem običajen srednješolec, ki ga zanimajo šport ter avtomobili. A le malo njegovih vrstnikov v svetu se lahko pohvali z zlatim odličjem z naravoslovne olimpijade Genius Olympiad, ki jo je prejel letos za raziskovalno delo z naslovom 'Molekularni vpogled v učinek točkovne mutacije monoamino oksidaze B; ali lahko multiskalne simulacije razložijo nevropsihiatrične motnje?', v katerem je preučeval možnosti zgodnjega napovedovanja verjetnosti za razvoj nevrodegenetativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. V naslednjih letih bi rad uspešno zaključil srednješolsko izobraževanje ter se odpravil na študij v tujino, potem pa bi svoje življenje rad posvetil raziskovanju kemijskih, bioloških in fizikalnih dogajanj v človeškem telesu ter s svojim znanstvenim delom pomagal pri reševanju življenj.

Prejemnik finančnih sredstev po izboru komisije

Domen Pregeljc, mladi up 2017, znanost in naravoslovje

Domen Pregeljc

  • Leto rojstva:
    1999
  • Disciplina delovanja:
    naravoslovne znanosti, Gimnazija Vič in Kemijski inštitut Ljubljana
  • Dosedanji dosežki:
    zlata medalja in absolutno prvo mesto za raziskovalno nalogo 'Molekularni vpogled v učinek točkovne mutacije monoamino oksidaze B; ali lahko multiskalne simulacije razložijo nevropsihiatrične motnje?' na olimpijadi Genius Olympiad v ZDA (2017), prvo mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju raziskovalnih nalog v Murski Soboti (2017), srebrna medalja na tekmovanju ISWEEEP v ZDA za prej omenjeno raziskovalno nalogo (2017), zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike (2015), srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz kemije (2015), srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike
  • Vzorniki:
    Steve Jobs in številni drugi posamezniki, ki so z drugačnim razmišljanjem dosegli velike premike v znanosti
  • Cilji in želje:
    uspešno zaključiti srednješolsko izobraževanje in se vpisati na eno od priznanih univerz, nadaljevati z raziskovalnim delom, podrobneje razumeti kemijska, biološka in fizikalna dogajanja v človeškem telesu, vzpostaviti sistem za poenostavitev definiranja modelov, ki bi opisovali soodvisnost in reakcije ter bi s tem bili dobra podlaga za simulacije, s pomočjo katerih bi lahko prehiteli čas, vnaprej ukrepali in s tem rešili prenekatero življenje

Mladi upi: Domen Pregeljc

Nalagam..
Domen Pregeljc, mladi up 2017, znanost in naravoslovje
(Foto: Mateja Jordovič Potočnik)

Domna Pregeljca že od ranega otroštva navdušuje razumevanje mehanizmov in zakonitosti, ki razložijo, zakaj se določene stvari zgodijo in dogajajo. Prav tako ga vsakokrat znova očara spoznanje, kako so naravoslovne vede med seboj povezane, in ravno to je najverjetneje razlog, da ga to področje najbolj navdihuje in spodbuja k raziskovanju. Že v osnovni šoli so bile fizika, kemija in matematika njegovi najljubši predmeti, saj je rad povezoval znanja iz vseh treh področij pri opisu dogodkov oziroma pojavov. Da je malo razbremenil male sive celice, je igral nogomet in rokomet ter igral harmoniko. A naravoslovje je imelo vendarle primarno vlogo, zato se je mladi Primorec po končani osnovni šoli odločil šolanje nadaljevati na Gimnaziji Vič v Ljubljani, ki že desetletja slovi po svoji naravoslovni naravnanosti.

»Že na informativnem dnevu so me  navdušili prijetno vzdušje, dobra organizacija in predvsem predstavitev projektov, ki jih izvajajo v sodelovanju z okoliškimi fakultetami in inštituti,« svojo odločitev utemeljuje nadarjeni raziskovalec ter dodaja, da je bila odločitev potem precej lahka, saj so ga na njegovi poti podprli tudi starši. V drugem letniku srednješolskega izobraževanja je nato začutil, da je pripravljen na pravo raziskovanje, zato je profesorico kemije in redno članico komisije na mednarodnih tekmovanjih raziskovalnih nalog Alenko Mozer povprašal, ali ima kakšen stik na fakultetah ali inštitutih, kjer bi ob šoli lahko delal na kakšni raziskovalni nalogi. Napotila ga je do dr. Janeza Mavrija na Kemijskem inštitutu Ljubljana, ki ga je sprejel v svojo raziskovalno skupino, in tako je začel Domen ob popoldnevih zahajati na Inštitut, kjer je z navdušenjem srkal znanje vseh mentorjev: dr. Janeza Mavrija, dr. Jerneja Stareta in Urške Jug.

Po dveh letih raziskovanja ter študiranja literature je nastala raziskovalna naloga z naslovom 'Molekularni vpogled v učinek točkovne mutacije monoamino oksidaze B; ali lahko multiskalne simulacije razložijo nevropsihiatrične motnje?' V njej je Domen preučeval vpliv točkovne mutacije na delovanje encima monoamin oksidaze B, ki se nahaja v membrani mitohondrija in razgrajuje nevrotransmiterje. Pri tej razgradnji kot stranski produkt nastaja vodikov peroksid, ki poškoduje nevrone. Ti lahko zaradi poškodb čez čas odmrejo, iz tega pa se lahko razvijejo nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva ali Parkinsonova bolezen. Ugotovil je, da točkovna mutacije Y326I zmanjša aktivnosti encima, kar pomeni, da bi človek s takšno mutacijo imel manjšo verjetnost, da zboli za katero izmed nevrodegenerativnih bolezni. Gre za pomemben korak k zgodnjemu napovedovanju verjetnosti za poznejši razvoj bolezni, ki močno zaznamujejo tako obolelega kot njegove najbližje.

A da je njegovo raziskovanje našlo pot do olimpijade, se mora Domen zahvaliti predvsem mentorici na srednji šoli, profesorici kemije Alenki Mozer, ki mu je na podlagi svojih znanj in izkušenj z največjih svetovnih tekmovanj pomagala pripraviti raziskovalno nalogo ter vse potrebne propagandne in predstavitvene materiale na tak način, da so prepričali strokovno komisijo na mednarodnem tekmovanju International Sustainable World Energy Engineering Environment Project Olympiad (ISWEEEP), kjer je zanjo prejel srebrno medaljo, ter ocenjevalce na Genius Olympiad, kjer je Domen s svojo nalogo osvojil absolutno prvo mesto in zlato medaljo. Vse to je v umu srednješolca razplamtelo željo po nadaljnjem raziskovanju. »Rad bi še podrobneje razumel kemijska, biološka in fizikalna dogajanja v človeškem telesu,« o svojih načrtih pravi Domen, ki se po končani osnovni šoli želi vpisati na eno od priznanih tujih univerz. A tako za raziskovanje kot tudi za poznejše nadaljevanje šolanja bi potreboval finančna sredstva Zavarovalnice Triglav, ki bi mu omogočila sodelovanje pri mednarodnem raziskovanju s priznanimi tujimi strokovnjaki ter širjenje znanj in obzorij. In zakaj je to pomembno? Ker lahko na podlagi ugotovitev njegovih raziskovanj napovemo dogajanje vnaprej in s tem ukrepamo, še preden se kakšna bolezen razvije, s tem pa rešimo prenekatero življenje.