Leto rojstva
2004
Disciplina delovanja:
šport – kajak na mirnih vodah
Dosedanji dosežki:
2. mesto v disciplini U17 K1 – 200 m na tekmovanju Olympic Hopes na Češkem (2021); 2. mesto v disciplini U16 K1 – 200 m na tekmovanju Olympic Hopes na Madžarskem (2020); 3. mesto v disciplini U16 K1 – 500 m na tekmovanju Olympic Hopes na Madžarskem (2020); 1. mesto v disciplini U18 K1 – 500 m na mednarodnem tekmovanju v Italiji (2021); 1. mesto v disciplini mlajši mladinci K1 – 1000 m na mednarodnem tekmovanju v Italiji (2020); 14. mesto v disciplini U17 K1 – 1000 m na mladinskem svetovnem prvenstvu na Portugalskem (2021); 1. mesto v disciplini mladinci K1 – 1000 m na državnem prvenstvu v Murski Soboti (2021); 2. mesto v disciplini U23 K1 – 200 m na državnem prvenstvu v Murski Soboti (2921); 1. mesto v disciplini mladinci K1 – 15000 m na državnem prvenstvu v Bohinju (2021); 1. mesto v disciplini mlajši mladinci K1 – 1000 m na državnem prvenstvu v Murski Soboti (2020); 1. mesto v disciplini mlajši mladinci K1 – 500 m na državnem prvenstvu v Murski Soboti (2020); 2. mesto v disciplini mladinci K1 – 200 m na državnem prvenstvu v Murski Soboti (2020), 2. mesto v disciplini mladinci K1 – 1000 m na svetovnem pokalu v Murski Soboti (2020); 1. mesto v disciplini mlajši mladinci K1 – 200 m na državnem prvenstvu na Bledu (2019); 1. mesto v disciplini mlajši mladinci K1 – 5000 m na državnem prvenstvu na Bledu (2019)
Vzorniki:
starši, trener Jernej
Cilji in želje:
nastop na olimpijskih igrah, postati zdravstveni delavec – reševalec

Matevž Manfreda je kajakaš na mirnih vodah, ki mu je dano živeti in uživati v raju ob Soči. Poleg športa se uspešno šola – obiskuje tretji letnik Zdravstvene šole v Novi Gorici, saj si želi postati reševalec. Kljub operaciji slepiča je lansko sezono zaključil z dobrimi rezultati: na mednarodni tekmi v Auronzu v Italiji je v disciplini 500 m osvojil prvo mesto, na mladinskem svetovnem prvenstvu na Portugalskem v disciplini enosed na 1000 m je zasedel 14. mesto, tekmovalno sezono pa je zaključil na zmagovalnem odru mladih olimpijskih upov v Račicah na Češkem. Njegovi največji vzorniki so starši in ostali domači ter trener Jernej, ki je tudi njegov rezervni oče in mama, psiholog, organizator, učitelj, zdravnik, šofer in prijatelj. V prihodnosti si želi biti med kandidati za olimpijske igre, a se zaveda, da so še prej pred njim številna druga pomembna tekmovanja, na katerih bo moral dati vse od sebe.

Osemnajstletni Matevž Manfreda prihaja iz vasi Modrej blizu Mosta na Soči. Je uspešen kajakaš na mirnih vodah z veliko načrti in sanjami. »Včasih me misli in sanje zanesejo tako daleč, da se popolnoma odklopim in odveslam nekam stran, v drug svet,« pove mladi športnik.

Zaljubljen je v svoj zeleni čoln, v tišino, ki ga obdaja med veslanjem, in v lepoto narave, ki jo vsakič z drugega zornega kota občuduje iz čolna. Zaveda pa se, da pri resnem treniranju ni vse lepo: »Marsikdo težko razume, vendar imam rad tudi bolečino in vse napore, ki jih vsakodnevno premagujem. Ko boli, vem, da mora biti tako in da sem na dobri poti do uspeha. Vsak nov žulj je odraz dobro opravljenega treninga.«

S kajakom se je prvič srečal že kot majhen deček, ko je med sprehodi občudoval »velike« kajakaše na jezeru. Že takrat si je želel, da bi nekoč postal tako uspešen športnik, kot je sosed in danes tudi klubski kolega Luka Božič. V kajakaški krožek na Mostu na Soči (Kajak klub Soške elektrarne) se je vpisal v prvem razredu osnovne šole in še danes je član tega kluba. Pod budnim očesom trenerjev Petra Carlija in kasneje Saša Taljata je kajakaški ciciban rasel in nadgrajeval svoje znanje. V mlajših kategorijah je sprva tekmoval v disciplini divje vode in spust čolna ter kar nekajkrat osvojil naslov državnega prvaka. Kljub dobrim rezultatom si je želel bolj umirjenega veslanja. Mirnovodaš Jernej Župančič Regent je bil nad njegovo odločitvijo, da bi rad treniral kajakaštvo na mirnih vodah, navdušen. Športnik doda, da so bili veseli tudi starši, »saj je to pomenilo, da bom lahko treniral kar na dvorišču domače hiše. Divjevodaši pa veliko časa preživijo v kombiju na poti do prvih soških brzic.«

Trener Jernej Župančič Regent pravi, da Matevž na več področjih dokazuje napredek in predanost športu, ter nadaljuje, da njegove sposobnosti jasno kažejo na veliko nadarjenosti za izbrano kajakaško disciplino, kar se kaže v njegovih rezultatih. O napredku mladega športnika pove: »Na reprezentančnih testiranjih je običajno najboljši v večini meritev in se kljub svojim letom že več kot odlično kosa tudi z najboljšimi iz članskih ekip.«

Zaradi njegove želje po uspehu so se treningi stopnjevali tako po zahtevnosti kot tudi po količini ur, preživetih v čolnu. To pa predstavlja veliko usklajevanja s šolo in ostalimi obveznostmi, ki jih ima kot dijak tretjega letnika Zdravstvene šole v Novi Gorici. »Poleg uresničevanja športnih sanj si v življenju na poklicni poti močno želim postati zdravstveni delavec – reševalec,« o svoji prihodnosti pove kajakaš.

Njegov dan poteka tako: zgodaj zjutraj se odpelje v Novo Gorico, popoldne pa nazaj na Most na Soči, kjer s šolsko torbo na ramenih odhiti mimo doma naravnost na trening, ki traja do večera. Pri usklajevanju športa in šole mu veliko podporo nudijo tudi profesorji. Z njihovo pomočjo lahko nemoteno trenira ter se udeležuje zimskih in letnih priprav in tekmovanj, ki potekajo med šolskim letom.

V prihodnosti si želi biti med kandidati za olimpijske igre, a se zaveda, da so še prej pred njim številna druga pomembna tekmovanja, na katerih bo moral dati vse od sebe. »Sem človek, ki se veseli vsakega uspeha, ne glede na to, ali je bil priveslan na tekmi za slovenski pokal, na državnem prvenstvu, mednarodnem tekmovanju, tekmah mladih olimpijskih upov, evropskem ali svetovnem prvenstvu,« o sebi pripoveduje perspektivni kajakaš. Vesel je, če za svoj trud prejme medaljo in ko od trenerjev in podpornikov prejme iskreno pohvalo. Iz porazov in neuspehov se poskuša čim več naučiti.

Lansko sezono je začel z zimskimi pripravami in nadaljeval s tekmovanji, ki so štela za članstvo v mladinski reprezentanci Slovenije, njegov naslednji cilj pa je bila dobra uvrstitev na mladinskem evropskem prvenstvu na Poljskem in na mladinskem svetovnem prvenstvu na Portugalskem. Žal je njegove cilje prekrižala operacija slepiča. Mesec dni pred evropskim prvenstvom je v Bratislavi na zadnji izbirni tekmi, ki je štela za mesto in vozovnico za evropsko in svetovno prvenstvo, z močnimi bolečinami v trebuhu dobil kvalifikacijsko tekmo. Že nekaj ur po njej pa je obležal v bolnišnici v Bratislavi, kjer so mu operirali slepič. »Ni mi bilo lahko. Z ogromno podporo trenerja Jerneja in domačih sem se že po desetih dneh vrnil v čoln in nadaljeval treninge. Počutil sem se, kot da znova začenjam, vendar se nisem predal,« o svoji težki preizkušnji pove kajakaš. 

V sezoni je kljub operaciji dosegel zelo dobre rezultate. Z reprezentančnimi kolegi se je udeležil tekmovanj na evropskem prvenstvu, na mednarodni tekmi v italijanskem Auronzu je v disciplini 500 m osvojil prvo mesto, septembra je na mladinskem svetovnem prvenstvu na Portugalskem v disciplini enosed na 1000 m zasedel 14. mesto, tekmovalno sezono pa je zaključil na zmagovalnem odru mladih olimpijskih upov v Račicah na Češkem. O svojem zaključku sezone kajakaš pravi: »Z zaupanjem vase in trmo sem priveslal iz vrtinca nemoči, žalosti in jeze. Konec sezone sem bil kljub takšnim in drugačnim dogodivščinam vesel, da sem prestal vse to. Ne nazadnje moram biti vesel, da na treningih, pripravah, tekmovanjih in potovanjih spoznavam svet in njegove lepote ter zanimive in uspešne ljudi, ki jih drugače zagotovo ne bi.«

Vzor so mu vsi, ki se poleg vsakdanjih življenjskih opravil ukvarjajo še s kašno drugo dejavnostjo, saj ve, koliko truda in volje je treba vložiti v to. Njegovi največji vzorniki so starši in ostali domači ter trener Jernej, ki je še njegov rezervni oče in mama, psiholog, organizator, učitelj, zdravnik, šofer in prijatelj. Kajakaš pravi, da starši oba z bratom resnično podpirajo: »Pomagata nama po svojih najboljših močeh, delita nasvete ter z zrelostjo in izkušnjami rešujeta najine najstniške težave. Ogromno se odrekata, saj nista milijonarja. Včasih se mi zdita prava čarovnika, ker jima uspe uresničiti kakšno nemogočo stvar. Sta temelj in opora ter varno zavetje, v katerem z bratom dobiva vso ljubezen in toplino.« Pri trenerju dobi navdih in ramo, na katero se lahko vedno nasloni: »On je rama, na kateri lahko jočem, ko pa mi po dobro opravljenem delu stisne dlan, ko začutim njegovo moč in hkrati ponos, takrat vem, da sem na pravi poti. On je moj navdih, saj je povsem sam sledil svojim sanjam. Uspelo mu jih je uresničiti in nastopiti na olimpijskih igrah.«

Matevž je kajakaš na mirnih vodah, ki mu je dano živeti in uživati v raju ob Soči, na gladini njenega jezera pa sanjati in uresničevati svoje sanje.

Alen Bečirević
namizni paratenisač
Ali Botonjić
kikboksar in taekwon-doist
Peter Krajnc
lokostrelec
Anej Gorenjak
trobentač
Anže Grmek
motorist speedwaya
Bor Artnak
tenisač
Erazem Žganjar
flavtist
Jana Dremelj
veslačica
Klara Vindišar
biatlonka
Lia Lačen
plesalka
Marija Judež
raziskovalka naravoslovnih znanosti
Maša Majcen
flavtistka
Matevž Manfreda
kajakaš
Monika Bartol
triatlonka
Neža Colja
športna plesalka
Nina Pavšek
klarinetistka
Patrik Žnidaršič
kemik, matematik in programer
Peter Krajnc
sabljač
Rahela Češarek
fagotistka
Žan Pahor
gorski kolesar