Ritmična gimnastika zanjo ni le šport, je način življenja. "Ko pridem v dvorano, sem popolnoma skoncentrirana. Vem, zakaj to delam," pravi Alja Ponikvar, 16-letna ritmična gimnastičarka iz Ljubljane, ki je že desetletje predana eleganci, moči in disciplini tega športa. Gibanje ji pomeni svobodo, rekviziti pa medij, skozi katerega izraža svojo osebnost. "Ritmična gimnastika mi pomeni vse. Ko plešem, se odklopim od zunanjega sveta," pove. S svojo predanostjo in izjemnim napredkom je letos prepričala tudi strokovno komisijo projekta Mladi upi 2025 Zavarovalnice Triglav, ki jo je uvrstila med finalistke.
Njena pot se je začela pri šestih letih, ko je opazovala starejšo sestro na treningu in si zaželela poskusiti še sama. Že ob prvem stiku z obročem je pokazala naravni talent. "Obroč mi je najbolj pri srcu, ker ga delamo že od mladih let in sem z njim najbolj usklajena," pove z nasmehom. Od tedaj naprej je dvorana postala njen dom, rekviziti pa njeni stalni spremljevalci.
Alja Ponikvar je članica KRG Narodni dom Ljubljana, kjer trenira pod vodstvom izkušenih trenerk Alene Yakubouskaye in Alene Salayouva, ki jo spremljata že vrsto let. Njeni rezultati pričajo o izjemnem napredku in predanosti. V zadnjih letih je postala večkratna državna in pokalna prvakinja, leta 2023 pa je dosegla enega največjih uspehov slovenske ritmične gimnastike – v Budimpešti je postala evropska mladinska podprvakinja v vaji s kiji, kar je zgodovinski dosežek za Slovenijo. "Končno sem se počutila, da je ves trud poplačan, da so vsi treningi in neštetokrat ponovljene vaje dosegle svoj namen. Na ta uspeh sem res izjemno ponosna!"
Na svetovnem prvenstvu 2023 je bila dvakrat blizu finala, zasedla je 10. in 11. mesto, na Evropskem prvenstvu 2022 pa je Slovenijo zastopala z vajo z obročem. Letošnja sezona 2024/2025 je zanjo posebna, saj je prvič tekmovala v članski kategoriji, kjer je konkurenca najvišja. Na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru je med izjemno močno zasedbo dosegla 46. mesto, kar je realen in obetaven začetek članske poti. "Ponovna udeležba na velikih tekmovanjih je bila zame neprecenljiva izkušnja. Tekmovati ob vzornicah, kot sta Daria Varfolomeev in Sofia Raffaeli, je občutek, ki ga ne moreš opisati," pravi.
Trenerka Alena Yakubouskaya jo opiše kot izjemno nadarjeno, delavno in predano. "Je ena najbolj zagnanih tekmovalk, kar sem jih imela. Njena medalja z evropskega prvenstva je zgodovinski dosežek, njen cilj – olimpijske igre – pa povsem realen, a zahteva ogromno dela. Prepričana sem, da ga zmore."
Vsakdan uspešne gimnastičarke je natančno organiziran. Obiskuje športni oddelek Gimnazije Šentvid, kar ji omogoča usklajevanje treningov in šole. "Treniram pet ur na dan, včasih tudi dvakrat dnevno. Domov pridem zvečer, naredim šolo in se pripravim na nov dan," pojasni. Njena družina jo pri tem močno podpira – vozi jo na treninge, pomaga pri organizaciji urnika in stoji ob njej v zahtevnih trenutkih.
Njeni cilji so jasni in izjemno ambiciozni: olimpijske igre 2028 v Los Angelesu. Da bi to dosegla, potrebuje čim več nastopov na mednarodnih tekmah, kjer nabira izkušnje in gradi prepoznavnost pri sodnikih. Sredstva iz sklada Mladi upi 2025 bi uporabila za kritje visokih stroškov letalskih kart, nastanitev, prijavnin na svetovnih pokalih in evropskih prvenstvih, pa tudi za rekvizite, drese in priprave s tujimi trenerji.
"To podporo bi izkoristila za več tekmovanj na najvišjem nivoju. Tam nabiram izkušnje, ki jih potrebujem za svoje sanje. Če mi boste pomagali, vam bom iz srca hvaležna," pravi Alja Ponikvar, ki je dokaz, da se vrhunski rezultati rojevajo iz predanosti, discipline in ljubezni do športa. S svojim talentom je že pustila pečat v slovenski ritmični gimnastiki in prepričana je, da je to šele začetek.
