18-letna Maša Stopar med nadarjenimi mladimi glasbeniki izstopa tako po svojih dosežkih kot tudi po svoji neizmerni želji po znanju in po tem, da bi vsakič odigrala vrhunsko. Z violino se je srečala pri štirih letih in od svojega sedmega leta je z njo osvojila že številne nagrade. Študij violine bi rada nadaljevala na Dunaju. Njena največja želja pa je, da bi se s svojo glasbo dotaknila vseh ljudi.
Maša Stopar je violinistka in dijakinja četrtega letnika Umetniške gimnazije Koper. Z violino se je prvič srečala, ko je bila stara štiri leta in jo je začela igrati po metodi Suzuki. S to metodo najmlajši spoznavajo svoje glasbilo skozi igro in otroške pesmi, zato pravi, da so bile ure violine zanjo vedno nekaj zelo zabavnega in zanimivega. »Takrat sem tudi spoznala učiteljico Sonjo Horvat, ki je takoj postala moj vzor, moja 'princeska z violino'. Vedno me je bila pripravljena (in še vedno je) popeljati v svet glasbe,« pravi Maša.
Njena mentorica Sonja Horvat pravi, da se je pri Maši zelo hitro pokazala njena nadarjenost. »Poleg tega pa tudi za tako majhnega otroka presenetljivo velika želja, volja in vztrajnost. Te lastnosti so jo vodile od enega izjemnega dosežka do drugega, razvijala se je tudi njena izjemna muzikalnost,« pravi mentorica.
Pri sedmih letih je začela z violino tudi tekmovati in že na prvem tekmovanju »Leon Pfeifer« osvojila prvo nagrado in priznanje za najobetavnejšega tekmovalca v kategoriji ter priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Od takrat ni minilo leto brez vsaj enega tekmovanja. »Na nekaterih sem nastopila celo z mavcem na nogi. Ker sem dosegala spodbudne rezultate, mi nikoli ni bilo težko znova in znova ponavljati program ter piliti in izdelovati skladbe do potankosti. Tekmovanja sem vedno videla kot motivacijo za vadenje in s tem tudi napredovanje, odličen rezultat in zmaga nikoli nista bila moj najpomembnejši cilj,« pravi mlada violinistka.
Čeprav je zelo vesela dobrih rezultatov, pa pravi, da ima njeno igranje na odru »višji cilj«. »Moj namen je predvsem deliti svojo glasbeno zgodbo z občinstvom in mu razkriti čustva, ki me preplavijo, ko igram določeno skladbo. Želim si, da bi se moje igranje in moja zgodba ljudi dotaknila in jim predstavljala prav posebno glasbeno izkušnjo,« pravi 18-letnica.
Udeležuje se različnih mednarodnih, državnih in regijskih tekmovanj in projektov. Na tekmovanjih se je naučila soočanja s porazi, ki so del življenja in pomemben korak na vsaki poti osebnostne rasti. Njeni največji tekmovalni uspehi doslej so: 100 točk na regijskem tekmovanju Temsig leta 2012, prvo mesto na državnem tekmovanju Temsig ter ponovnih 100 točk na mednarodnem tekmovanju Tartini leta 2018, ko so jo razglasili za absolutno zmagovalko celotnega tekmovanja, leta 2019 pa je ponovno dosežegla 100 točk na mednarodnem tekmovanju Salieri, na katerem je bila razglašena za najboljšo tekmovalko višjih kategorij in zato prejela posebno nagrado magnani.
»Maša nas z vsakim dosežkom preseneti, še bolj pa s svojo željo, da bi znala še več, da bi igrala bolje, vrhunsko. Zaradi te želje išče tekmovanja tudi sama, zaradi te želje hodi na lekcije k mnogim priznanim profesorjem doma in v tujini. In prav vsi so nad njenim igranjem, nad njeno muzikalnostjo navdušeni,« pravi Horvatova.
Svoje glasbeno znanje dodatno nadgrajuje na seminarjih pri drugih profesorjih violine, tako slovenskih kot tujih. »Udeležila sem se seminarjev pri Gorjanu Košuti, Eugenii Epstein, Oksani Peceny, Boženi Angelovi, Vasiliju Meljnikovu, Stefanu Milenkoviću, Miodragu Bogiću, Leonidu Sorokowu, Marcu Grazianiju, Janezu Podlesku, Arminu Sešku, Elisabetti Seradimigni, Caroline Strumphler, Ursuli Schoch ... Igrala sem tudi v številnih mladinskih orkestrih, med katerimi mi je najbolj pristno in neverjetno izkušnjo prinesel nizozemski prestižni Royal Concertgebouw Orchestra Young,« našteva svoje izkušnje Maša.
Maša je skromna, zahtevna do sebe in dobrosrčna. Vse, česar se loti, opravi z veliko resnostjo, zavzetostjo in odgovornostjo, pravi njena mentorica Horvatova, na katero je napravila velik vtis. »Maša Stopar med nadarjenimi mladimi glasbeniki izstopa, z njenimi koraki sem tudi sama kot pedagoginja doživela nove izkušnje,« poudarja mentorica.
Med znanimi violinisti ima Maša veliko vzornikov. Najbolj se zgleduje po Itzaku Perlmanu, Maximu Vengerovu, Hillary Hahn in Rayu Chenu. »Občudujem njihov ton in način oblikovanja glasbenih fraz ter izražanje z glasbo. Čeprav se njihove vrhunske izvedbe med seboj razlikujejo, je vsem skupna ena lastnost – prepričljivost. Želela bi, da bi se tudi moja glasba tako kot njihovo igranje dotaknila prav vsakogar, ki me posluša. Seveda pa se trudim ustvariti lasten in prepoznaven glasbeni izraz,« pravi mlada glasbenica.
Poleg obiskovanja glasbene šole je osem let plesala sodobni ples in tudi z njim tekmovala na različnih plesnih revijah, vendar pa se je na koncu zaradi pomanjkanja časa od plesa morala posloviti.
Študij bi rada nadaljevala na dunajski Univerzi za umetnost in glasbo MDW, za katero je že opravila sprejemni izpit, morda pa tudi na kateri drugi prestižni evropski akademiji.
