18-letna Zala Istenič že več kot 13 let ves svoj prosti čas namenja atletiki, za katero pravi, da je njena največja ljubezen. Dosega vrhunske rezultate v svojih starostnih kategorijah in pripada perspektivni generaciji atletinj, ki stremijo k najvišjim svetovnim atletskim ciljem.
Zala Istenič je dijakinja četrtega letnika Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. S prvimi treningi je začela v atletski šoli Brigite Bukovec. »Kljub temu da sem bila stara komaj štiri leta, treningi zame niso bili sproščanje in zabava, temveč nekaj, kar sem jemala zelo resno,« pravi. Tako je že na prvih tekmovanjih začutila veliko zadovoljstva in ponosa ob dobljeni medalji ter neizmerno razočaranje ob zasedbi slabših mest.
»Adrenalin, ki me preplavi ob sprehodu do startnega bloka, napetost domačih, ki me s stisnjenimi pestmi gledajo s tribun, objektiv očetove kamere, ki me spremlja na vsaki tekmi – to je resnično nepopisen občutek. Zadnji poskoki, trepljanje po stegnih, preden zasedem startno mesto, ter na koncu glasen pok pištole – poplačilo za vse naporne treninge, odrekanja in ure odsotnosti od pouka,« pravi Zala.
Pri sedmih letih se je pridružila ekipi štirih fantov, ki so bili enkrat starejši od nje, pod vodstvom izkušenega trenerja Svjetlana Vujasina. Po nekaj letih je nato svojo športno pot nadaljevala pri trenerju Roku Predaniču, pod vodstvom katerega je dosegla veliko odličnih rezultatov in uvrstitev. Posledično je bila kar dvakrat zapored razglašena za najboljšo atletinjo leta v svoji kategoriji.
Vsak njen tek, najsi je dober ali slabši, je predmet analize. »In to mi je pri atletiki všeč. Nikoli se ne ustaviš. Vedno lahko narediš in odtečeš bolje. Z vsakim tekom se naučim nekaj novega, vsaka tekma je poglavje zase, ki ga pišem v svoji knjigi uspehov. Menim pa, da je to šele dober uvod,« pravi mlada šprinterka.
Leta 2019 se je z osebnim rekordom uvrstila v finale teka na 100 m na Olimpijskem festivalu evropske mladine in dosegla 7. mesto. Čeprav je bila letošnja sezona zaradi covida-19 posebna in okrnjena, je Zala vseeno dosegla nekaj izjemnih dosežkov: 1. mesto na balkanskem mladinskem dvoranskem prvenstvu v Istanbulu na 60 metrov in normo za Svetovno mladinsko prvenstvo v Keniji na 200 metrov.
»Zala Istenič je izredno nadarjena atletinja, o čemer sami po sebi govorijo njeni dosedanji rezultati in nekaj slovenskih rekordov v tekih na 400, 300 in 200 m. Raven njenih rezultatov jo je uvrstila v sam vrh evropskega teka na 400 m,« poudarja njen trener Srdjan Djordjevič.
Zala ima kar nekaj vzornikov na športnih področjih, vendar pravi, da ji je za vzor vsakdo, ki je v življenju trdo garal in se odrekal stvarem, da bi sledil svojim sanjam in dosegel visoko zastavljene cilje. Rada pa navija tudi za slovenske športnike, še posebej glasno pri tekmovanjih v atletiki, ko tekmujejo športniki, s katerimi je sama trenirala ali še trenira.
Pred štirimi leti, le dva dni za tem, ko je bila razglašena za najboljšo atletinjo leta, so ji diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1. Doma ji zato ljubkovalno pravijo »cukrček«. »Zaradi dejavnosti, ki jih počnem v prostem času, lahko vsekakor omenim redno 'špikanje' in kontroliranje sladkorja v krvi, sicer pa mi zaradi številnih treningov in šolskih obveznosti ostane bolj malo prostega časa,« pravi Zala. Večino svojega prostega časa izkoristi za potrebne športne masaže, obisk fitnesa, lastne dodatne treninge in branje.
Ena od njenih izrednih sposobnosti je, da večino osebnih rekordov in najboljših rezultatov dosega na največjih tekmah, pravi njen trener. »Zala je izredno organizirana in disciplinirana pri vseh opravilih (šola, šport, vsakdanja opravila) in pri usklajevanju vseh ostalih obveznosti vsakdanjega življenja. Ravno te lastnosti ji omogočajo, da kljub zdravstvenim težavam, ki jih ima, napreduje in dosega izredno visoko uspešnost pri šolskih in športnih aktivnostih. Njen optimizem in pozornost do drugih sta lahko vzor vsem mladim, s katerimi se druži v šoli in pri športnih aktivnostih,« pravi trener Djordjevič, ki dodaja, da je Zala zelo tekmovalna, ne da bi ob tem zapostavljala druge.
Moja vizija je jasna, pravi Zala. »Hočem biti najboljša v svoji disciplini. Udeležiti se želim največjih svetovnih tekmovanj, nastopiti na olimpijskih igrah, obenem pa vsem otrokom z diagnosticirano sladkorno boleznijo pokazati, da je mogoče. Da se lahko kljub bolezni spopadamo z napornimi treningi, osvajamo medalje ter sanjamo in uresničujemo sanje, tako kot vsi ostali,« je navdihujoča najstnica.
Njeni cilji so zelo visoki in temeljijo na realnih možnostih, rezultatih iz preteklosti in trendu napredka, poudarja njen trener Djordjevič, ki meni, da ji bo z ustrezno podporo uspelo doseči zadane cilje.
