Hana Bujanović Kokot ima le 18 let, a je izdala že več avtorskih del in prejela številna priznanja za svoje literarno delo. Ima tudi vodstvene in organizacijske sposobnosti, saj vodi različne projekte, s katerimi mlade spodbuja k ustvarjalnosti in v katerih tudi sama sodeluje. Svoj pisateljski talent ves čas razvija in ga namerava razvijati tudi v prihodnjosti. Njene ambicije na literarnem področju so visoke, sama pa jih s trdim delom počasi tudi uresničuje.
Hana Bujanović Kokot je dijakinja četrtega letnika Gimnazije Kranj na oddelku mednarodne mature. Njen talent je pisanje in piše že od malega. Svojo prvo zgodbo je napisala že v vrtcu, njena prva zapisana pesem pa je iz petega razreda osnovne šole. »Pesem je govorila o senci, ki nagovarja luno, saj je ta edina, ki jo s svojo svetlobo ohranja pri življenju, o samoti, umiranju, o hrepenenju,« je razkrila Hana. In prav hrepenenje, sanje in trdo delo v želji po doseganju sanj so jo gnali, da je nadaljevala z razvijanjem svojega talenta.
Hana je dobitnica mednarodnega priznanja za mlade, nadebudna bralka, mlada avtorica in – kot pravi sama – sanjačica.
Svoje pesmi je doslej ustvarjala s podporo močnih žensk v svojem življenju – mame, učiteljic, profesoric in mentoric. »One so moje največje vzornice in hkrati muze: moja mama, ki me spremlja in podpira že od mladih nog, ki mi nikoli ni rekla, da nekaj ni mogoče, in me vedno uči, kako biti dober človek in dober učitelj; Nina Medved, ki sem jo spoznala pred nekaj leti in je bila ena izmed prvih, ki je podprla Projekt Hestija, hkrati pa je tudi sama neverjetna pesnica in mentorica mladim umetnikom; ter Maja Vidmar, Nikita Gill in Maya Angelou, ki me s svojo poezijo navdihujejo, spodbujajo k rasti in mi že dolgo barvajo jutra, dneve in noči,« pravi mlada pisateljica. Prav omenjene avtorice so tudi razlog, da se je še sama podala v pisanje.
Do konca osnovne šole ji je uspelo izdati tri samostojna dela – dva fantazijska romana, ki sta izšla v sklopu natečaja Z domišljijo na potep, in pesniško zbirko, pripravila pa je tudi osnovnošolski muzikal v sodelovanju s skladateljem Pavlom Dolencem. Svoj talent je na srednji šoli začela še bolj razvijati pri krožku ustvarjalnega pisanja, svoja dela pa je začela objavljati tudi v zbornikih, revijah in antologijah.
»S Hano sodelujem že četrto leto; spoznala sem jo kot mentorica pri šolskem krožku ustvarjalnega pisanja, ki se mu je ob prihodu na Gimnazijo Kranj pridružila. Takrat sem v roke dobila njeni samostojni avtorski deli, ki sta izšli v osnovni šoli – zbirko pesmi Na koncu mavrice in znanstvenofantastični roman Med svetovi. Od tedaj je redna članica krožka, v preteklem šolskem letu je občasno prevzela vodenje posameznih srečanj, dragoceno je bilo tudi njeno souredniško delo pri gimnazijskem literarnem zborniku, poleg tega pa se je ves čas aktivno in uspešno udeleževala različnih literarnih razpisov,« pravi Bernarda Lenaršič, profesorica slovenščine in književnosti na Gimnaziji Kranj.
»Hanino pisanje proze odlikujejo smisel za fabuliranje, ustvarjanje napetosti in prefinjen občutek za zgradbo, pri čemer z veliko občutljivostjo izrisuje predvsem odnose in človeka v sodobnem svetu. Tudi njene pesmi, dosledno pisane v prostem verzu, raziskujejo odnose in bivanjske teme v razponu od ljubezni do smrti, včasih tudi s prenavljanjem mitskih simbolov. Zdi se, da piše z lahkoto, v velikem zamahu; ob vsem obliterarnem dogajanju, katerega pobudnica ali gonilna sila je, ji ne zmanjka energije, idej, dobre volje in prijaznosti,« jo opisuje mentorica.
18-letnica je nedvomno nadarjena, redoljubna, organizirana, zanesljiva, odgovorna, radovedna, podjetna, učljiva in ustvarjalna. Njena široka mreža stikov pa kaže, da je Hana tudi družabna in da premore vodstvene sposobnosti, empatičnost ter zanimanje za nove ljudi, pravi Lenaršičeva. »Vse to združuje z bistrim vpogledom v potrebe po družbenem in umetniškem udejstvovanju svoje generacije. Ne ustavlja se pri ponujenem, ampak konstruktivno soustvarja nove priložnosti za ustvarjalno druženje,« še dodaja.
Njeno literarno ustvarjanje se ne konča za šolskimi zidovi, pač pa ga združuje s svojim drugim izredno prepoznavnim talentom – organizacijskimi sposobnostmi. »O njeni široki angažiranosti govori tudi podatek, da že vrsto let deluje pri Mednarodnem priznanju za mlade – začela je že v osnovni šoli kot prostovoljka, letos pa je zaključila svoje dejavnosti in prejela zlato priznanje,« pravi profesorica Lenaršič.
Sodeluje tudi v različnih slovenskih in mednarodnih projektih in vodi Projekt Hestija, ki mlade spodbuja k ustvarjalnosti. »Verjamem, da so prav kakovostna kritika, ogromno vaje in branja ključ do izboljšav v pisanju – udeleževanje raznih delavnic, deljenje napisanih del z drugimi, sprejemanje njihovih mnenj, a hkratno ohranjanje svoje osebnosti. Zato sem tudi začela izvajati delavnice, ki jih vodim v Layerjevi hiši in Trubarjevi hiši literature, ter organizirati pogovore med uveljavljenimi in neuveljavljenimi avtorji v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna – z željo po spodbujanju ostalih mladih ustvarjalcev ter nudenju podpore in vzora, ki so ga meni nudile mama in mentorice; skozi proces pa sem spoznala, da z njimi rastem tudi jaz,« pravi mlada umetnica.
V prihodnjih letih si želi izdati samostojno zbirko kratkih zgodb in pri tem sodelovati v celotnem procesu urejanja in oblikovanja zbirke. Poleg tega želi svoje sposobnosti pisanja izboljšati z udeležbo na delavnicah in v literarnih šolah. »Poleg izobraževanja na slovenskih in tujih delavnicah ter udeleževanja novih mednarodnih projektov želim razširiti sodobne oblike literarnega performansa, med drugim tudi SLAM poezije v Kranju in drugod v Sloveniji, s čimer bi poezijo približali širši javnosti,« pravi Hana. Poleg tega pa si želi združiti tudi vodilne mlade umetnike in mentorje v Sloveniji, izdati priročnik za vodenje delavnic in krožkov ter ustvariti povezano skupnost mladih ustvarjalcev v Sloveniji, znotraj katere bi nastala knjižnica del, izkušenj in mnenj.
Ob knjigah je odrasla in zato se njihovega pomena zelo zaveda. »Moj prvi korak k samostojnosti je bil obisk kranjske knjižnice brez staršev. Knjige sem nabirala v knjigarnah, na kupih odpisanega gradiva v knjižnicah, v antikvariatih,« pravi Hana. Njena osebna knjižnica je že precej obsežna, vsebuje pa vse od slikanic, poezije, strokovnega čtiva, dram in motivacijskih misli do modernih pesniških zbirk ter klasičnih romanov srbskih, angleških in ruskih avtorjev.
»Želim si ustvariti svet, kjer zavedanje, da je bila tvoja pesem že zapisana, ne uniči tvojih sanj, tvoje samozavesti in tvojih priložnosti. Želim, da ima vsak priložnost, da svojo pesem zapiše in da jo zapiše na način, ki je njegov. Želim ustvariti svet, v katerem bodo mladi umetniki, mladi avtorji izbrani na podlagi njihovega talenta in ne zaradi ljudi, ki jih poznajo,« pravi Hana.
V prostem času rada bere, pije sladko kavo, organizira dogodke in projekte ter kleklja. Svojih 18 let je zapolnila s hrepenenjem in trdim delom. »Naj bodo vsa, ki še pridejo, zapolnjena z besedami, garanjem in sanjami o nečem večjem. Naj nekoč te sanje dosežem,« zaključi v svojem stilu.
