Dejan Romih

19-letni Dejan Romih ni le glasbenik in pianist, pač pa tudi ljubitelj filozofije in fotografije. Kot pravi, so glasba, filozofija in fotografija med seboj zelo povezane. Njegov filozofski pristop h glasbi pa mu pomaga, da se poglobi v umetniška dela, ki jih izvaja. To njegovo posebno strast pa so opazili tudi drugi, tako je pobral že številne nagrade na tekmovanjih. Njegov mentor pa je prepričan, da v domači in tuji glasbeni prostor vnaša posebno svežino in lepoto.

Dejan Romih iz Podčetrtka se je v primerjavi z drugimi glasbeniki razmeroma “pozno” začel resneje ukvarjati z glasbo. Klavir je namreč začel igrati šele pri desetih letih v razredu Maje Desnice na Glasbeni šoli Rogaška Slatina. A sam je prepričan, da s tem ni nič zamudil: “Kljub temu, da imam klavir zelo rad in še raje raziskujem velika glasbena dela s tem svojim inštrumentom, pa mi ni žal, da sem ga začel igrati malo kasneje. Za dobro izvedbo glasbenega koncerta je namreč pomembna tudi zrelost, zato zelo podpiram celostni razvoj glasbenikov.”

Že po štirih letih igranja se je vpisal na Umetniško gimnazijo v Celju, kjer se je njegova ljubezen do glasbe le še poglobila. Za glasbo ga je najbolj navdušil njegov srednješolski profesor klavirja Primož Mavrič, ki mu je pokazal, kako zelo zanimivo je lahko glasbeno ustvarjanje.

V svojem dosedanjem glasbenem izobraževanju je nanizal razne uspehe na klavirskih tekmovanjih, se udeležil veliko klavirskih seminarjev in uspešno izvedel samostojne klavirske recitale. Leta 2016 se je udeležil državnega TEMSIG, kjer je na regijski ravni prejel srebrno priznanje. Izvedel je tudi solistične koncerte z Mladinskim simfoničnim orkestrom Celje in s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije.

“Skozi intenzivno in poglobljeno delo z Dejanom sem poleg izrednih glasbenih danosti uspel dodobra spoznati tudi njegov vztrajen, discipliniran, neuklonljiv, samoiniciativen značaj in razvit um, ki mu je omogočil nomoten in hiter napredek v zahtevnem dozorevanju od talentiranega otroka preko virtuoznega najstnika, ki želi in zmore suvereno odigrati tehnično najbolj zahtevna dela klavirske literature, do v zadnjih dveh letih vedno bolj poglobljenega glasbenika z izjemno paleto tonskih nians in čustveno-interpretativnih odtenkov. Dejan ima dovolj inštrumentalnega, glasbenega in širšega humanističnega znanja, talenta, motivacije in srca, da se z delom, razmišljanjem, predanostjo, željo in optimizmom še nadalje razvija v Umetnika z veliko začetnico,” pravi njegov dolgoletni mentor Primož Mavrič.

“Mislim, da sta radovednost in odprtost najpomembnejša podlaga za življenje, zato sem zelo hvaležen svoji družini, ki me je naučila pomembnosti teh dveh vrednot,” pravi Dejan. Rad se uči od izjemnih koncertnih glasbenikov, ki ga vsakič znova fascinirajo z novimi vpogledi na glasbo in življenje.

Tudi zato si želi izobraževanje nadaljevati v tujini. Naslednja tri leta bo študiral na Kraljevem konservatoriju v Bruslju, pri profesorju Aleksandru Madžarju. Študija, ki se je začel septembra, se je lotil z velikimi pričakovanji, da bo lahko sodeloval z izjemnimi glasbeniki in ustvarjalci.

Doslej se je v svoji glasbeni karieri strokovno izpopolnjeval pri profesorjih, kot so Ruben Dalibaltayan, Julia Gubajdulina, Hinko Haas, Jasminka Stančul, Aleksandar Serdar, László Stachó, Justin Krawitz, Olga Cinkoburova in Saša Gerželj-Donaldson.

“Verjamem, da ima Dejan vse potrebne kvalitete za razvoj v izrednega umetnika globljih uvidov, ki bo v našem (in tujem) prostoru pridonesel svežino in lepoto v novi val 'mladega' pianizma,” je prepričan njegov mentor Mavrič.

Poleg glasbe je Dejan tudi ljubitelj filozofije in fotografije, prepričan je, da so te tri stvari med seboj neverjetno povezane. “To sem spoznal, ko sem videl, da mi po predanem delu s profesorjem klavir ni povzročal toliko tehničnih težav, pač pa se je bilo treba osredotočiti na glasbeno vsebino, in tukaj glasba postane zares zanimiva,” pravi mladi pianist.

Filozofija ga zanima že od nekdaj in prepričan je, da se vedno odraža v glasbi vsakega koncertnega izvajalca. “Rad razmišljam o pomenu in izvoru glasbe ter njeni metafizični naravi. Velik del svojega časa preživim za klavirjem ali pa v svojem bralnem kotičku, kjer berem filozofska dela o estetiki in metafiziki, ki pa mi kasneje pomagajo pri izvedbi klavirskih del. Občasno pa vzamem v roke svoj fotoaparat in se odpravim na ulice, kjer preizkušam svojo sposobnost opazovanja v ulični fotografiji,” pravi vsestranski študent klavirja.

“Pred kratkim sem se po študiranju in nato izvedbi Bachovega koncerta št. 5 zavedal, kako velik del mojega življenja je prepleten z glasbo. Menim, da me vsak nastop spremeni kot človeka, ker se je za vsak nov projekt potrebno popolnoma vživeti v novo glasbeno delo, ki ga tisti trenutek študiram,” pravi 19-letnik.

Od glasbenikov, po katerih se zgleduje, mu je najbolj blizu ruski skladatelj Nikolaj Medtner. “Nekateri mu pravijo celo glasbeni filozof, ker je svoje celo življenje skozi glasbeno ustvarjanje odkrival in razlagal čudovito in fascinantno naravo sveta, v katerem živimo. S svojim predanim glasbenim izvajanjem se želim približati Nikolaju Medtnerju ter ljudem skozi koncertiranje prikazati filozofsko plat glasbe,” pravi.

Preseneča ga, da je tako malo filozofov pisalo o glasbi. “To želim spremeniti, saj je glasba neverjetno pomembna za praktično vsakega od nas,” pravi. Predvsem pa je, kot dodaja, najbolj hvaležen za “izjemno in obširno zgodovino klasične glasbe, njene skladatelje in celotno zapuščino, ki nam je bila dana, da jo raziščemo in cenimo”. Njegov največji cilj je zato spoštovanje te bogate tradicije in širjenje klasične glasbe na koncertnem odru za klavirjem, pa tudi za pisalno mizo, v obliki zapisov.