Petnajstletni Anej Gorenjak, ki prihaja iz glasbene družine, je talentiran trobentač. Zanimanje za glasbo je pokazal že kot majhen otrok, svojo prvo trobento pa si je kupil s privarčevanim denarjem, ki mu ga je vsak mesec v obliki žepnine dajala pokojna babica. Poleg trobente se je odločil še za tolkala, s katerimi je zaključil šest razredov in za klavir, za katerega je v tem letu opravil tri razrede. Trenutno se šola na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kot trobentač pa je sodeloval že na veliko tekmovanjih, kjer je večkrat dosegel 1. mesto in prejel 1. nagrado ter zlato plaketo. Na državnem tekmovanju Temsig je bil dvakrat zaporedoma državni prvak. V prihodnosti si želi postati trobentač - solist in se želi udeležiti čim več masterclasov pri svetovno znanih mojstrih trobente.
Petnajstletni Anej Gorenjak prihaja s Koroške. Izhaja iz glasbene družine, kjer ne poznajo dneva, da ne bi zadonela glasba. Zanimanje za glasbo je pokazal že kot majhen otrok, pri tem pa ga podpirata oba starša, ki sta prav tako glasbenika.
Za igranje na trobento se je preprosto odločil nekega jutra. Prvo trobento si je kupil s privarčevanim denarjem, ki ga je vsak mesec dobival od pokojne babice. Njegova prva trobenta je bila Pocket trobenta, na katero ga je naučil igrati oče, trobentač. »Vsak dan sem imel več volje, interesa in želje, da postanem trobentač,« o svojih začetkih pove mlad glasbenik.
Spominja se dneva, ko je v glasbeni šoli imel sprejemni izpit. Tja sta ga pospremila starša, sam pa je samozavestno stopil na oder, si pripravil notno stojalo, razgrnil note, čeprav jih takrat še ni poznal ter zaigral edino skladbo, ki jo je znal. Navdušil je profesorje, ravnatelja šole in člane komisije, ki so ga takoj povabili na vajo pihalnega orkestra. »Seveda na vaje še nisem šel, sem pa res zelo hitro postal član mladinskega pihalnega orkestra, pihalnega orkestra železarjev Ravne, komorne skupine trobil in koroških simfonikov,« nam pove trobentač.
V glasbeni šoli Ravne na Koroškem je zaključil sedem razredov trobente. Pravi, da je imel najboljšega učitelja, Janeza Miklavžino. Ker si je želel igrati še kakšen inštrument, se je odločil za tolkala, s katerimi je zaključil šest razredov in za klavir, za katerega je v tem letu opravil tri razrede.
Po končani Osnovni šoli Prežihovega Voranca se je moral odločiti o nadaljnjem šolanju. To je bila zanj težka odločitev. »V srcu sem imel močno željo, da bi postal trobentač solist. Po drugi strani pa me je misel, da bom pri svojih 15 letih šel od doma, kar spreletela,« o svojem prelomnem trenutku pove talentirani glasbenik. Ob podpori staršev se je odločil, da odide od doma na študij v Ljubljano ali Maribor in tako uresniči svoje sanje.
Tako na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana kot tudi Maribor je naredil sprejemne izpite. Ker ima zelo hude prehranske alergije, je poiskal dijaški dom, v katerem so mu bili pripravljeni kuhati dietne obroke, zato se je odločil, da odide na Konservatorij za glasbo in balet Maribor. Večino časa preživi v učilnici, kjer vadi trobento, medtem pa na Srednji gostinski šoli zanj poskrbijo za toplo malico.
V letošnjem šolskem letu je njegov profesor Matjaž Dobrovnik, ki je bil nekoč tudi profesor Anejevega očeta. O mladem glasbeniku profesor Dobrovnik pove, da v svoji 29-letni karieri še ni opazil tako nadarjenega trobentača in doda: »V dosedanjih sedmih mesecih poučevanja Aneja izjavljam, da absolutno presega znanja in normative za nivo celotnega srednješolskega šolanja trobente, saj program, ki ga izvaja z odliko, zadostuje nivoju zaključka (diploma) študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani.«
Rad posega po zelo zahtevnih skladbah, zato pa je vsaka njegova vaja intenzivnejša, težja in kvalitetnejša. Vadi zelo veliko, kar pomeni dnevno tudi do pet ur. Prvo ogrevalno vajo začne v šoli ob 6. uri zjutraj. Ker je trobenta instrument, ki ga je treba vaditi po etapah, mu vaja še popoldne vzame veliko časa. Ob vsem tem ima še korepeticije, na katerih mora biti povsem pripravljen.
Poleg rednega šolanja se udeležuje individualnih ur in masterclasov pri različnih izkušenih mojstrih trobente. Veliko znanja dobi tudi od očeta, ki je dokončal Akademijo za glasbo v Ljubljani, prav tako s trobento.
Sodeloval je že na veliko tekmovanjih, kjer je večkrat dosegel 1. mesto in prejel 1. nagrado ter zlato plaketo. Na državnem tekmovanju Temsig je bil dvakrat zaporedoma državni prvak. Na svoje uspehe je zelo ponosen, zaveda pa se, da so plod njegovega trdega dela, truda in odrekanja.
V letošnjem letu je zmagal na online tekmovanju American protege international woodwinds and brass competition v New Yorku. Za nagrado so ga povabili, da leta 2023 v Carnegie Hall v New Yorku izvede samostojni recital.
»Zvečer, preden zaspim, poslušam klasično glasbo – trobento, ki pri vsakem izvajalcu zveni drugače. Prav zato me navdušuje več vzornikov,« pravi trobentač in nadaljuje, da med njimi zagotovo Wynton Marsalis, Sergei Nakariakov in Allen Vizzutti, mojstri tehnike na trobenti. Ne more mimo tega, da ne bi omenil dveh vzornikov, ki ju ima doma: »To sta moj oče in dedek, ki še pri svojih 72 letih velikokrat rad igra z mano. In včasih zadoni tudi trio trobent, mama pa z nami zapoje.«
V prihodnosti si želi postati trobentač - solist. V svojih letih izobraževanja pa se želi udeležiti čim več masterclasov pri svetovno znanih mojstrih trobente. Za svoje igranje in izvajanje glasbenih del bo potreboval novo piccolo trobento. »Za dosego svojih sanj sem pripravljen narediti vse, saj sem po naravi zelo dosleden, ambiciozen in vztrajen fant,« zaključi talentiran trobentač.
